Luske

Luske

Zobna luska v širšem pomenu besede predstavlja tanko plast 0,3-1mm materiala, ki je nanešen na zob za izboljšanje izgleda ali nadomestitev manjkajoče zobne substance. Poznamo dva glavna materiala za izdelavo lusk: kompozit in porcelan. Kompozitne luske (gre za isti material kot za bele plombe) je mogoče narediti z direktnim nanašanjem na zob v ordinaciji ali pa jih izgotovi tehnik, medtem ko mora porcelanaste luske narediti tehnik in se naknadno cementirajo v ambulanti.

   Kompozitnih lusk v naši ambulanti ne izdelujemo, ker smo mnenja, da je luska visoko estetski izdelek in ta material ne omogoča dovolj estetsko dovršenih izdelkov. Kompozitne luske v nekaj letih izgubijo lesk in niso barvno in abrazijsko obstojne.
Za izdelavo lusk je potrebna izjemna natančnost zobozdravnika in kasneje zobotehnika, ki mora biti bolj umetnik kot pa tehnik, da končni izdelek izpolni naša in pacientova pričakovanja oz. jih celo preseže.

   Izdelava lusk se začne v zobni ambulanti, kjer zobozdravnik po predhodnem posvetu med zobnim tehnikom in pacietom določi končno bravo in obliko zob, izdela se simulacija končne oblike zob in šele ko je pacient zadovoljen z izgledom se lotimo priprave zob. Danes nam povečevalni pripomočki in tehnologija omogočajo odnašanje samo 0,1-0,3 mm zobne substance, v določenih primerih pa preparacije zob sploh niso potrebne.
Po končani preparaciji zoba se odvzame odtis pacientu s pomočjo katerega zobotehnik izdela tanke keramične luske z ustreznimi odtenki barv. Ko dobimo iz laboratorija v ambulanto pripravljene luske, natančno pripravimo zobe, ki morajo biti zaradi izredne občutljivosti sodobnih materialov-cementov na vlago v popolni izolaciji od ustne votline s posebej nameščeno gumijasto opno. Nato prilepimo luske na pripravljene zobe, natančno odstranimo viške cementa in zapoliramo robove.